Čas je sonce, ki nam večno na visokem nebu sije, a spomin z megló nesrečno našim ga pogledom skrije... O, da bi ti veter bila, ki prežene megle črne, o, da bi moj čoln vodila, dokler se v pristan ne vrne.
Čuj sanje mi Čuj sanje mi sinočnjega večera: Dva ljuba, draga sta umrla.