Okamenel sem klečal pred oltarjem, ki ga krasil kamenit je idol; molil sem krasno, a hladno obličje, molil celo kameniti prestol. Menil sem pa, da ta hladna devica roke na prsih razkrižala bo, z mehkim nasmehom se, milim pogledom, vernemu slugi približala bo. In šele ti...«