Oj dekle, pomisli: moje široko razprte oči videle niso nebeškega sonca, sladkih ni čulo uho melodij. V moje srce se iz nežnega loka ostro puščica izprožila ni; zame ni pomlad na licih vzcvetela, grud se deviška izožila ni.
Okamenel sem klečal pred oltarjem, ki ga krasil kamenit je idol; molil sem krasno, a hladno obličje, molil celo kameniti prestol.