Pred hišo je lajal vaš sultan močno in mucika je predla, a ti si k meni sedla, poredno mi čevrljala tako: »Pa vedno mi pravi, kak rad me ima, no, jaz pa se delam gluha, res, kot podrepna muha, nikoder ta človek miru mi ne da. Pa misli, sevé, da je meni kaj mar, če tiste brke više! Naj le brado obriše!