Ob pisano ladijo pljuskajo tam, a nad njimi letijo delfini, veselijo se, ne želijo si po stari domovini. Nič več te ni, prejšnjih dni, v meščank naših pisanem krogu... na drobnem pesku, na trgu več, ni v mirnem, sanjavem te logu.
Ej, Bog ve, kje rasteš, razkošni moj cvet, kje nad tabo drhtijo metulji, ej, Bog ve...