O, pač so v njih trdi zakoni, o, mrzlo, tak mrzlo, da strah, mi zro nešteti milijoni. Naposled si ti, moje lepo deklè, temó razsvetlila in sušo rosila s solzami - in srečen sem zrl v deviško tvojo dušo.
In kadar zdaj sonce za daljne goré, za tihe vrhé se skrije, zasveti mi luč tvojih lepih oči, še lepši mi danek zasije.