Na trgu Noč trudna molči, nezamudna beži črez mestni trg luna sanjava. Vse v mraku mirnó, na vodnjaku samó tih vetrc z vodoj poigrava. Vodice šumé in rosice pršé brez konca v broneno kotanjo; brezdanj je ta vir, šepetanje, nemir brezkončna, kot misli so nanjo.