In vendar se rajši bi, rajši na ličecu njenem napil, ah, tam se je najslajši s skrivnostno poltemo zakril.
V gostilni Zašlo je sonce, utihnil daljni zvon, a v naši tihi sobici še poje polifon. In v moje srce slavček predrobni je zletel, predrobno spletel gnezdece, predrobno je zapel.