Pa podgorska že mamka zanetila je, aj večernica zvezda zasvetila je, aj že vetrc zavel od zapada. Ko še rožica moli, devojka tam, pridrevé, pridrevé pred hram lovski psi kakor blisk iznenada. Kako je njen pógled boječ in plah, njene grudi pa zožil je strah in kako pač dekle trepetá mi!