Razmikalo bi se obzorje, kot bi bežalo pred menoj, in hrepenenje vedno gorje grenilo bi počitek moj. O dalja, verna si podoba nedosegljive sreče ti, jaz ‒ obstreljenega, ki nem na skali krvavi.
Prijateljem O bratje moji, kaj nas je vezalo na časa in prostora ozko ped?