Razpršila se je častilcev vrsta in šla v pustiv do ali. Ostal sem sam ‒ nekdaj preziran drug, in tožen zrem, kako je časov plug začrtal temne brazde v tvoje čelo in zapičila ti v prsi želo.
Nekdaj od sladkih cvetov mamljena, kot vrt pozimi zdaj osamljena, s ponosom onemoglim skušaš skriti solzé, ki gorke silijo v oči ti.