Iz te človeške druhali nizke do vzorov lepih bi dvignil se rad! Oh, kje je, oh, kje je tisti zaklad neskončne sreče za dušo našo, po kteri stremi vsakdo krilat, ko žejen popotnik za vinsko čašo?« »No, veš li, da vzori so same himere, himere, razgretih možganov hčere?«