Ne bo ti vzbujalo spominov nežnih nikoli pevca tožnega ime, dokler se bo topilo ti srce v življenja mladega nasladah bežnih. A kadar te zagrabi sreča kriva, ime izreci moje kdaj pa kdaj, »še bije« ‒ tiho zase šepetaj ‒ »srce, ki v njem živim nepozabljiva.« (Po Puškinu)Ni mi žal Moj vzor si bila ti nekdaj.