Umrie ono kakor šum valov, ki z daljnih se prizibljejo bregov, in zopet jih zagrne voda. Umrje kakor v gluhem lesu jeka, za sabo zapusti le mrtvo sled, podobno črkam vklesanih besed na grobni plošči tujega človeka. Ne bo ti vzbujalo spominov nežnih nikoli pevca tožnega ime, dokler se bo topilo ti srce v življenja mladega nasladah bežnih.