Ali trudnega ne pustiš nikdar, nikjer, da pod tovorom spomina odpočil bi vsaj zvečer? Iz oči ne vabi srage, beži jadrna naprej in nobene duše blage z mrzlim dihom ne prevej! Tiste le objemi žala in jim vzbudi misli žar, kterim je življenje ‒ šala, trebuh bog in vzor ‒ denar!