Tedaj razplamti mu še enkrat duh, privro mu čez ustnice blede, okoli stoječim v pazni posluh, slovesne preroške besede. Jaz tudi bom ležal nekoč bolan in temnega čakal pogreba, a preje še čakal globoko preroškega z neba. In kadar se zgrne nad krilat in vela poljubi mi lica, o da bi privrela iz prsi takrat o tebi, moj dom, govorica!