Preroški Ko smrtna že solza sili v oko, bolniku na trudno ležišče nevidnega pošlje nebo, da v zadnjih ga hipih obišče. Tedaj razplamti mu še enkrat duh, privro mu čez ustnice blede, okoli stoječim v pazni posluh, slovesne preroške besede. Jaz tudi bom ležal nekoč bolan in temnega čakal pogreba, a preje še čakal globoko preroškega z neba.