Pomlad obhaja Donava ... I. Mogočna reka Donava, povej, ne spé li v tvoji temni globočini slovanske pesmi, glasi epopej, potlačenega naroda spomini? Pred duhom bliskoma se mi vrsté krvavi boji, divjih ljudstev gonja, in sladko petje mi grené, in cvet vijolic mi ne siplje vonja.