Toda Azma, mati sivolasa, Abdalahu stopi zdaj pred lice. Glasno sinu starka de stoletna: »Kaj bojiš se, Abdalah, sovraga, da golčiš kot grlicam golobec, brez duhá in mehko brez srčnosti! Proti vzhodu dvigne meč v desnici, a levico na srce polóži in govôri, branil li pravico meč je tvoj, in govor tvojih usten, ko naskoke si odbijal z zida, ko rojake svoje v boju hrabril?