Umrlemu očetu (24. prosinca 1899) Moj oče, tam gori na žalnem hribu utrujen končal si svoj zadnji pot. Po kratkem, a burnem bolestnem življenju naposled le našel varen si kot. Na smrtni postelji dal si mi roko in dolgo mi v lice gledal zavzet; potem pa si vzdihnil tiho, globoko: Moj sin, moj sin, oh kaj je ta svet!