Saj kdo bi pač na svetu vsem in kje in kdaj poznal tako, kaj se godi otroku v duši klečečemu na črni ruši kot speča mati le pod njo. Vsa čustva mi nocoj drhte, ko pojejo zvonovi vsi. »Nebeški mir Gospod naj da ti,« jaz molim naj ‒ ti pa, o mati, le mirno spi, le sladko spi!