Čisteja kakor luči soj ljubezen tudi v meni tli do tebe, draga porodnica, življenja mladega vodnica, podoba sladka prešlih dni. O da rodila bi jesen cvetic, kar jih rodi pomlad, na tvojo ljubljeno gomilo položil vencev bi obilo, razsvetlil jo kot bajen grad. In ko bi nežen deček bil in ne bridko izkušen mož, solzan bi sklonil se nad venci, da v solzah luči bi plamenci odsevali s stoterih rož.