Manj in manj se čimdalje loči stvar od stvari, zemlja od nočne halje črna enako se zdi. Kadar se bliža človeku, srečnemu tukaj nikjer, konec nemirnemu teku, hladni življenja večer: Svoje premišlja izkustvo, truden od pota in star; včasih obide ga čustvo, kot bi ne živel nikdar.
Trnje minulega časa, cvetje presnivanih sanj zdaj brez bodic in brez krasa: kake razlike sta zanj ‒?