Zdaj tu čepim brez krasa, vsem napotje ne ti, ne ti, le jaz naj se rotim in kolnem rojstva svojega trenotje. Ljud raja, poje sluša pevski zbor, jaz sam presedam v gozdu, drugi, pogazili so mojo srečo vso sodniki črnogledi s srcem krutim. In zdaj ‒ nad mano se jeze celo; zakaj ‒?