In ko leže pod gomilo, ali misli, čuti kdo, kaj je mislilo, čutilo v jami zdaj srce hladno? Smrtni dan ‒ brezupno vpitje, dan pogrebni ‒ jok v očeh, žal spomin, ko grob zakrit je, dolgčas, hladnost, zopet smeh. Ta in oni čez gomilo stopi ‒ kdo se meni kaj, kaj; je mislilo, čutilo to srce, trohneče zdaj!