Kaj morem, da žalost in radost sveta globočje se v meni zrcali, da upanje ali spomin mi duha hitreje razjasni in žali!
Kaj morem, da v duši ustvaril nekdaj sijajnih sem vzorov stotero, da rana ugasnil je vzorov sijaj, da vanje izgubil sem vero! Kaj morem, da svet se drugačen mi zdi, kot sanjal sem nekdaj v slepoti, le prosto radujte življenja se vi, a mene pustite v samoti.