Vendar, o jezero, kras Korotana, biser prirodne lepote ‒ ‒ znaj, da krvavi mi, da me rana, kadar se nate spominjam sedaj. V duhu gledam minule čase, bojnoslavne za dedov nam rod, v duhu poslušam slovenske glase, ki zatrti molče ti ondod. Tožna pozdravlja te pesem moja iz slovenskih pokrajin srca, jezero našega vročega znoja, jezero naših prelitih solza!