Ti poješ ob meni, kot pel si ob časi, ko v nama pogled je strmel; na njenem pobrežju so slavčevi glasi zveneli, ko sončni je žarek zašel. Ti poješ ob meni, kot pel si za dobe, ko gledala cerkev sred belih sva hiš, ob hramu cerkvenem ovenčane grobe, na grobih ovenčanih kamen in križ. Ti pel si, jaz s tabo mladosten sem peval, kar vselej mi vêlel nemirni je duh; in kakor jaz tvojega nisem umeval. ni mojega petja umeval tvoj sluh.