Ti poješ ob meni, kot pel si pred leti, ko zrla pred sabo sva vinske gore, le redko zelenje na skalnatem sveti, šumôta nobenega bistre vode.
Ti poješ ob meni, kot pel si ob časi, ko v nama pogled je strmel; na njenem pobrežju so slavčevi glasi zveneli, ko sončni je žarek zašel. Ti poješ ob meni, kot pel si za dobe, ko gledala cerkev sred belih sva hiš, ob hramu cerkvenem ovenčane grobe, na grobih ovenčanih kamen in križ.