Še enkrat mi pokaži mater milo, ki davno že pod tiho zemljo spi, ki jo je srce moje bolj ljubilo, kot druga srca vsa in vse stvari. Še enkrat pôkoj duše mi povrni, ko miren vstajal sem in miren spal; podobe jasne pred menoj odgrni v prirodi lepi mojih rodnih tal. Toda nikar, nikar!