In zató ne bodeš pač zaméril, Da je pisal sin tvoj Marijófil V knjigo danes zgodbo čudno, Ki vršila se je v lépem, Ko smo šteli leto: tisoč petsto Šestdeset in štiri še po ‒, Oh, saj vem, da bodeš mi odpústil, V slavi rajski, oča! Amen.
Bótra Znosila h krstu že vso vas ‒ Vso faro sem ne mara jaz: Brez botre nisem še nikól Po cesti téj šla k cerkvi dól.