S stén obrazi gledajo me resni, Radovedno váme zró podobe: Slike stare priorjev pokojnih, Slike stare dobrotnikov Zajčkih. Grôza skoro me obide rahla. Sam ne vém, kak dolgo tod sem blôdil: Stoj, pri tleh, tam v koridoru temnem Vrata najdem le napól priprta, Iz dvorane govor, hrum in petje!