Kjé je lepše tkana svila, Kjé obleka bolj ukusna, Nego tu na odalískah? ... Zaškrebljájo zvončki nôrski, Siljasta se zmaje kučma, Ko iz sanj se vzdrami Ali Pa satirska skrémži usta: »Lépših videl sem demántov, Bíserjev sem čiščih našel, In veríg sem gledal težjih In obleke vse to dražje.« »Daleč treba ní hoditi, Da se, sultan, sám prepričaš, Ka tvoj nôrec, modri Ali, Gôlo pravi ti resníco.« »Dražja, nego svila dvorska, Ráševina mi je kmečka, Ker si vsak jo sám zasluži Z delom težkim in poštênim!«