Žarí se dvorana nebeška, žarí, od bajnih leskeče se lúčij; Pred svatov nebeških sijajne redí Ustopi Šentpeter s ključi. »Iz solzne doline tuj gospod Na pragu je naše hiše, Poprôsil ponižno me je za vhod, A Trubar se piše.« »Káj? Trubar!« vladika dé, »Kakó? Trubar ste rêkli?