K molitvi v cerkev vabi menihe zvon glasán, Káj pred oltarjem več ne stojí tá dan? Na odru tam mrtvaškem on v celici leží, Prečudna po deželi o vest letí: Da bil bi, prê, pokojnik sloveči tist slikár, Ki slikal je Madonno prekrasno za oltár; Da hodil je po svetu brez vére, brez Bogá, V samôti pa napósled je našel mir srcá.
Brodník Mej skalami šumí, valóve mogočne valí, V naróčaj jih Dúnavu tira.