In meni se zdi kot bi bil pred menój: Ves, kakor mi žije in diše, Ves, kakor pravljíca ga riše ... Pod célicoj svojoj sedí samotár, Na vrtu sam s sáboj golčí samotár; Čujó ga le rože cvetóče In ptice po drevji pojóče. »Maríji na slavo do danes sem pél, Prepévati druge zdaj pésmi bom jél; ‒ Vám, ptice, odsléj bom prepéval, Vám, rože, srcé razodéval.