Ko razúmel je zdravíco, Slišal, kar mu pravi Turen, Plane kvišku kakor ôgenj živi: »Mož-beseda! ljubi sósed Turen, Mož-beseda, stavo to vsprejémam! Vse omizje slavno nama priča. Težko čakal čarovníj bom tvojih, Rad bi videl, kako hočeš, bratec, našo nam porudečíti; Rad ti pošljem tudi konja, Da ga jezdiš po ravninah krških: A še rajši jaz bi videl vender ‒