Ako pak se čara ponesreči, teče ob obroku bistra, Onda, sósed, tí dobódeš stavo. Póšljem stavo tebi jaz še lepšo, Póšljem tebi, kar imaš najrajši: Rožo bélo in napól razcvélo, V vrtu kmetov mojih tam ubrano, Pošljem v stavo ti ‒ deklè slovénsko!« Ko razúmel je zdravíco, Slišal, kar mu pravi Turen, Plane kvišku kakor ôgenj živi: »Mož-beseda! ljubi sósed Turen, Mož-beseda, stavo to vsprejémam!