Šumí jim nad glavami, Presladko nje cvetje diší, Pa bratov zamišljenih tretji Ustane in dedu velí: »Pred kralja bi spečega stópil, Nikamor se ne bi ozrl, Nì v ženo, nì v zlate zaklade, Le v njega pogled bi uprl.« »Pogledal bi spečega kralja In tabor nešteti njegóv, Zaklical, da grad bi zakléti Odméval od tísoč jekóv:«