»In lepo soprógo njegovo, Alénčico, videl bi tam ... Oh, rad bi napótil se v góro, Da znam le kód iti in kám!« Šumí jim nad glavami, Presladko njé cvetje diší, Pa bratov zamišljenih drugi Mi reče in govorí: »Káj meni za mrtvega kralja, Káj brada njegova mi mar! Káj meni za mrtve vojake, Káj meni za mrtvi ves čar!«