Pa stópam in góslam, kar móči mi, A strúna tu prva že póči mi! Obstanem, da strúno bi nóvo napél, Od góslanja si oddehníti sem htél: Očí se strašilu še bolj zaiskré In óstre pokaže mi svoje zobé. Lók góni po góslih mi skrivna moč, A za strunoj ‒ do zadnje je proč!