In bi mu ne bila hvaležna? Od tistega hipa, odkar sem odvrgla vse ozire od sebe, ko sem ga videla v krvi ležečega pred seboj na tleh, v krvi, preliti za to, da mene izpred oči ne izgubi, bila sem vsa njegova, če se ponosno vzpne do visokega prestola, o katerem rod njegov sanja, ali pa če nesrečen pade nizko do vsakdanjega moža, ki si kruh služi po zemlji. On me je k sebi povzdignil, zdaj mu moram in hočem biti podpora, ne zavora, in on naj ne toži, da je druga žena mu življenje grenila kakor prva.