‒ In vendar mi časi šine strašna misel v glavo, da je bilo vse to le laž, da je sedanjost prava istina, ko zapuščena tu v gozdu bežim pred njegovimi ljudmi kakor na lovu izpodena. O,, reci mi ti, še ti, da ni tako, da se motim, da me on še ljubi. Ne, tega ne rečem.