Te vroče besede ljubezni, ti vroči poljubi, ogenj teh oči, ne, prijatelj, to je moralo iz velikega srca izvirati, hinavčevati kaj tako blaznega ni mogoče. ‒ In vendar mi časi šine strašna misel v glavo, da je bilo vse to le laž, da je sedanjost prava istina, ko zapuščena tu v gozdu bežim pred njegovimi ljudmi kakor na lovu izpodena. O,, reci mi ti, še ti, da ni tako, da se motim, da me on še ljubi.