‒ Sedaj me še ne razumeš, a vsadi si besede slepega Zovolja, katerega vodiš, v srce in domišljaj se jih, kadar v leta prideš, da ti jih bode trebalo razumeti. Žal, žal, da so ti dnevi morda bližji, nego si mislim jaz sam. Ali me poslušaš, Cvetiček? CVETIČEK Poslušam. ZOVOLJ Glej, dečko moj, jaz sem slep.