nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Romeo in Julija, poved v sobesedilu:
Videl sem ga zadnjič, raztrganega, zmršene obrvi; izbiral je zelí; pogled njegov udrt; izmozgalo ga je uboštvo; tam v skromni prodajalnici je visel želvine kos, nabasan krokodil, vmes čudne ribje kože; na políci steklenke prazne in zeleni lonci, mehurji, sémena pokvarjena, vrvice, stare rožne testenice, vse to naredko razpostavljeno; in vidim to beraštvo in si mislim: če bi kdo strupa hotel, ta berač bi ga prodal, dasi je v Mantovi pod smrtno kaznijo zabranjeno. O, misel ta je bila dobra slutnja, mora mi dati strupa siromak. Če se ne motim, to je dom njegov: zaprl je ropotijo, ker je praznik.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani