Položim ti pod noge to dolino šentflorjansko, vso pohujšano, kakor je - pa mir besedi!
Ti si pa siten, opletaš se mi okoli nog, krmežljava, kopitonóga nezaupnost, - da se te drugače ne bom iznebil, kakor z bičem! - Kaj si lazil za tistim siromakom, za nebogljencem, ki ti ničesar storil ni?