Vsi odhajajo na polje; od daleč se oglasi vesela svatovska godba; izba se polagoma temni, ozadje se strne, črni zidovi se zožijo; glasba utihne; nočna postelji: Mati!
MATI se vzdrami: Kdo je?
šepetaje: Mati ... dajte mi rožo ... do ustnic mi jo dajte!