: Sanjalo se mi je namreč, da sem šel, šel, šel, kar po polju, kar med vodami, in da je bila strašna noč. Pa mi je legel na srce težak kamen in sem legel kar na polje in sem zaspal ... DIONIZ: Zdaj pa je jutro in večera nikoli več!
: Oj nevesta, nevestica, daj da ti čisto v obraz pogledam, da ti pobožam te bele, tanke roke!