Zastrupila ni samo mene; ves zrak je je poln, prepaja ga kakor strupen sopar, od neba lije, iz zemlje puhti, vsesá se v kri, v misli in v srce; ni se ji móči upirati, človek jo uboga brez volje, kakor suženj valpta ... in blodi brez nehanja v noč iz noči ... brez nehanja ... DIONIZ zamišljen: Tudi jaz bi romal križem po svetu ... ali vriskal bi ... iz luči v luč ... In da bi se vrnil, bi bil bogat ...: Kaj bi z bogastvom?
DIONIZ ves vroč: Porušil bi te črne zidove, ki se jih strup in žalost držita ... zgradil bi svetlo hišo ... in nazadnje ...